Kaj piše v osnutku Trumpovega mirovnega načrta za Ukrajino?

Mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino ameriški uradniki trenutno opisujejo še kot "delovni dokument", po navedbah Bele hiša sta ga dlje časa pripravljala Trumpov posebni odposlanec Steve Witkoff in ameriški zunanji minister Marco Rubio.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je v četrtek dejala, da Trump podpira omenjeni predlog, ki ponuja rešitve tako za Ukrajino kot za Rusijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se uradno do mirovnega načrta še ni opredelil, sodeč po nekaterih objavah na družbenih omrežjih, pa je do njega zadržan.

Ukrajina bi se morala odpovedati delu ozemlja in članstvu v Natu

Eden od ključnih delov Trumpovega načrta se nanaša na ozemeljske spremembe v Ukrajini. Kijev naj bi Moskvi predal zasedeni polotok Krim, ki so ga ruske sile aneksirale že leta 2014, prav tako pa tudi celotni regiji Lugansk in Doneck, vključno z območji, ki jih ruska vojska ni v celoti zavzela. Omenjena območja bi bila priznana kot dejanski del Rusije, tudi s strani ZDA.

Herson in Zaporožje bosta zamrznjena vzdolž kontaktne črte, kar bo pomenilo dejansko priznanje vzdolž te črte. Rusija se bo odpovedala drugim ozemljem, ki jih nadzoruje zunaj teh petih regij. Ukrajinske sile se bodo umaknile iz dela regije Doneck, ki ga trenutno nadzirajo, in ki bo nato uporabljen za vzpostavitev varovalnega pasu.

V zameno bi Ukrajina prejela "zanesljiva varnostna jamstva", ob tem pa bi hkrati tudi morala pristati na omejitev svojih oboroženih sil na 600.000 pripadnikov. Ukrajina bi morala tudi v ustavo zapisati, da se ne bo pridružila zvezi Nata, zavezništvo pa bi moralo v svoje dokumente vključiti zavezo, da Ukrajina v prihodnje ne bo sprejeta med članice, prav tako pa Natu v Ukrajini ne bi bilo dovoljeno nameščati svojih sil.

Zaveze o nenapadanju, obnovi in gospodarskem sodelovanju

Predviden je tudi celovit sporazum o nenapadanju med Rusijo, Ukrajino in Evropo. Rešene naj bi bile "vse nejasnosti zadnjih 30 let", ZDA pa bi posredovale pri vzpostavitvi dialoga med Rusijo in Natom.

Moskva bi se zavezala, da ne bo napadala sosednjih držav, svojo politiko nenapadanja Ukrajine in Evrope pa bi morala vključiti v zakonodajo. Ukrajina bi po Trumpovem načrtu ostala upravičena do članstva v Evropski uniji in bi imela preferencialni dostop do evropskega trga tudi v času do sprejetja te odločitve.

Načrt predvideva obsežen program obnove, ki vključuje ustanovitev posebnega Razvojnega sklada za Ukrajino ter celovit paket ukrepov za obnovo infrastrukture, plinskega omrežja, rudnin in naravnih virov. V program bi po predlogu vložili 100 milijard dolarjev zamrznjenih ruskih sredstev, ki bi bila usmerjena v ameriško vodene projekte v Ukrajini, ZDA pa bi prejele polovico ustvarjenih dobičkov. Evropske države naj bi prispevale dodatnih 100 milijard dolarjev.

Predvidena je postopna reintegracija Rusije v svetovno gospodarstvo, vključno z razpravami o odpravi sankcij, ponovno pridružitvijo skupini G8 ter sklenitvijo dolgoročnega gospodarskega sporazuma z ZDA.

Sto milijard dolarjev zamrznjenih ruskih sredstev bi bilo usmerjenih v projekte pod vodstvom ZDA za obnovo in naložbe v Ukrajini, pri čemer bi ZDA prejele 50 odstotkov dobička. Evropske države naj bi dodale dodatnih 100 milijard dolarjev za povečanje obsega naložb v obnovo Ukrajine. Zamrznjena evropska sredstva bodo sproščena, preostala zamrznjena ruska sredstva pa bodo vložena v ločen ameriško-ruski investicijski instrument.

Ukrajina bi morala izvesti volitve v 100 dneh

Osnutek predlog še določa, da Ukrajina ostaja država brez jedrskega orožja, Moskva in Washington pa naj bi se dogovorila o podaljšanju veljavnosti pogodb na področju jedrskega nadzora, vključno s pogodbo Start-I. Jedrska elektrarna Zaporožje bi delovala pod nadzorom Mednarodne agencije za jedrsko energijo, proizvedena električna energija pa bi se razdelila med Rusijo in Ukrajino v razmerju 50:50.

Trumpov načrt prinaša tudi nekatere politične zaveze, in sicer bi morala Ukrajina v 100 dneh od sprejetja načrta izvesti volitve. Ustanovljen naj bi bil humanitarni odbor za vprašanja izmenjav ujetnikov, repatriacije posmrtnih ostankov, vračanja talcev in združevanja družin. Predvidena je tudi popolna amnestija za vse strani, vključno z zavezo, da v prihodnosti ne bodo vlagale nobenih zahtevkov ali pritožb glede dejanj v času vojne.

Sporazum naj bi bil pravno zavezujoč, nad njegovim izvajanjem pa bi bdel Mirovni svet pod vodstvom predsednika Trumpa. V primeru kršitev bi se sprožile sankcije, premirje pa bi začelo veljati takoj po umiku sil na dogovorjene točke.